ŠUM#7 / Kazimir Kolar: Kdo je Bog cringa?

Print this pageShare on FacebookShare on Google+Tweet about this on TwitterEmail this to someone

Svet je postal cringe, toda svet je že bil cringe. Cringe je neokusnost v podobi h3h3 Productions, v napadu na Prank Invasion, izvedenem na brezinteresnem pesku Venice Beacha v Miamiju. Zato je cringe vračajoča se prikazen, je jedrski pepel v litij-Derridajevih ceveh, ki se bliska in noče ugasniti. Cringe je bolan in nezabaven, a vztrajen. Kar nas spomni na napad Scotta Bakkerja na Sellarsa v Alienski filozofiji: „Tvoja teorija ima objekte, nekakšne ‚unk-unks‘,[1] vendar ti objekti nimajo objektivnosti in evidence.“ Antispinoza bi rekel: „Big picture/Substanca ne more koncipirati govorice in simbolnega reda.“ Ali pa sulfitni cringe pri Pliniju Mlajšem (približno leta 79 A.D.): „Ob pol desetih zjutraj sem se zbudil, pojedel meden kolač, si obul sandale in v daljavi zagledal oblak, ki se je dvigal nad Vezuvom. Takrat sem se zavedel, da stojim pred ogromno antično baterijo, žveplenega izvora.“ Podobno je poročilo Opicinija iz Kanistra (začetnik kartoanatomije) iz leta 1345, ki citira Kurta Cobaina (odraščal sredi atomske psihoze in paleofuturistične striplozije v Washingtonu): „Pri nama gre za upor brez razloga … pa tudi brez učinka.“ Cringe v Tomažinovih Črvih: medicinske inštrukcije pri preiskavi Douglasovega prostora (cavum Douglasi) v ritni luknji mladeničev in strah pred analno inkontinenco zaradi razrahljanja perianalnega mišičja. Cringe pri Adamsu: poezija je bila tako lepo recitirana, da so poslušalci dobivali notranje krvavitve. Cringe kot collusion Terrya Prattcheta in Roya Scrantona: „Vidim vodo, ki se dviga nad Manhattnom, vidim klimatske begunce. Vidim supernevihte. Vidim državne rudnike dežja, ki ga izvažajo v ogromnih kovinskih tankih.“ Cringe je spajanje nemogočega, kristalizirana literatura, kristalotura. Je kristalicizem, kemična mistika pri Nikolaju Kuzanskem oziroma pogovor na predbožični večer z Markom Bauerjem: „Kuzančeva docta ignorantia se mi zdi kristalna megla.“[2] Cringe so glitchi, ki nastanejo zaradi nekodiranih programskih sten, v katere se ne moremo zaleteti. Je kočija, ki poskakuje na mestu, diagonalno, z vzvratnimi pospeški. Cringe je mušica, ki se scvre v purpledranku, Asp-Coli ali kakšni drugi ksenopijači. Vse to je liquidcringe: teroristični napad s tekočimi eksplozivi na letu London–NY leta 2006, narejenimi s pomočjo uparjevalnika in 125 litri peroksida – rezultat: opekline na riti terorista in zdravljenje z antibiotiki v bolnišnici. Cringe v babištvu: curek porodne vode v obraz, potem ko si spregledal nepredrte jajčne ovoje in polihidramnij na cervikogramu. Cringe pri Ellisu: napihnjeni golobi, ki se na pločnikih tepejo za ostanke hot doga na Upper West Endu. Cringe pri Ballardu: bolj kot nezavedno, ki se kaže v sanjah (tako ali tako se jih ne spomnimo, preveč so prozaične), nas zanima nezavedno, ki vznika na trgih prihodnosti.[3] Lacrimo-cringe pri Harrisu: nočni metulji se hranijo s solzami. Cringe je Deleuzov & Dopplerjev efekt: hrumenje krvi preko ultrazvočnega minifetona. Cringe pri Cankarju: „Mati, potice bi.“ Cringe pri Avguštinu: „Boga sem našel na obalah Kartagine in v kamniti svetlobi.“ Cringe pri Onisionu: za rojstnodnevno darilo dobiš samomor. Artefakt Leona Harmona v Sci-Amu iz leta 1973 je cringe in v tem pogledu cringectivity ne more zlizati kamnov, lahko pa jih spremeni v SCIRI puščavo. Cringe je Kitcov protijezik, nekakšna džungelska koda, ki spominja na retroaksiomatičnost embriolingvistike: investicija nevronskih plošč v zairska in namibijska gorovja bi lahko povečala izkop slonovih cervikalnih vretenc. Cringe je Pilkingtonov Headology: na osnovi lobanjskih kosti in šivov Heideggerjeve lobanje priti do pojasnitve njegovega eksistenciala geworfenheit-in-die-welt. In Ligottijevo zanimanje za spekulativni realizem in epistemologijo OOO-ja:[4] problem SR-ja [5] je v tem, da gre v osnovi za filozofijo neobjektov, ne gre samo za nasprotovanju nemškemu idealizmu in korelacionizmu. Spekulativna avtopsija kot odgovor Petru Wolfendalu v spisu. Vse to je cringe. Namrgodena mačka Grumpy cat. Cringe v histoloških razmazih: okuženi pnevmociti, v katerih se prikazuje glava aliena. Cringe pri Heglu: duh je osteogenetsko pogojen, o tem se lahko prepričamo v robolabih na Stanfordu – razvoj larvalnega subjekta je povezan z eksoskeleti bakterij. Kantova imanentna kritika razuma proti Husserlovim fenomenološkim redukcijam je neposredno prevedljiva v izjavo Williama Burroughsa: „Bil sem tako zdrav, da me je skoraj pobralo, in zanesljivo bi umrl, če ne bi zopet zbolel.“[6] Virusi nas navdajajo z optimizmom in to je dokaz, da je cringe zdravilen kot usrana morska voda iz marsejskega pristanišča: omogoča željo po dihanju. Ja, cringe je brezoblično izkustvo, ki ne zmore postati izkustvo, kaj šele da bi doseglo kakšno formo. Preden razbiješ avto, ga zažgeš ali pa se ga s prijatelji zadeneš in tako nisi sposoben polomiti niti avtomobilskega ogledala. Futuristični eksistencializem v cringu: vrneš se lahko samo v prihodnost, umreti ni mogoče (ali pa ni priporočljivo pri tej hitrosti). Bolečinski cringe: atenska kuga, ki je izumila nove organe. Nekomu je iz glave zrasla goba, spet drugemu je infekcija s hCMV-jem napihnila moda do velikosti nogometne žoge.[7] Cringe vdira iz vseh smeri, iz vseh časovnih modusov, še zlasti iz prihodnosti. Cringe je tu, vendar bo še prišel, ker je krindžan. Cringe je postkoitalna cigareta, dobro uležana in prilegajoča se pljučnemu asfaltu. Cringe so Screaming angels, kontracepcijska taborišča, ganja-kmet iz Zagorja, Cake & Sodomy menu, lucidne sanje in Fuccacijeva drek-opera v Po-molu. Mogoče tudi jata ptic in neuvidevni demoni v Štromarjevih korakih.

 

 

[1] Unknown unknowns.

[2] MB: „Docta ignorantia Nicolai mihi caligo crystallica esse videtur.“

[3] BALLARD, J. G., Fikcije vseh vrst, http://www.smetnjak.si/.

[4] Object-Oriented Ontology.

[5] Spekulativni realizem.

[6] BUROUGHS, William S., My education: a book of dreams, Penguin, 1996.

[7] V zvezi z dotično kugo velja omeniti izumljanje novih oblik samomora: skoki v reko in vodnjake, samomori s pečin zaradi pekoče bolečine v prsih in neznosne žeje, kot poroča monografija Lukrecija Kara De rerum naturae (knjiga II, verzi 365–399).

 

(objavljeno v ŠUM#7, Poteza 37, Junij 2017)

Issue: