ŠUMx diskusije @MFRU-Avtomatizirane ekologije

Print this pageShare on FacebookShare on Google+Tweet about this on TwitterEmail this to someone

Diskusije ŠUMx

 

Vikend program predavanj in debat z 18 mednarodnimi gosti – teoretiki in umetniki –, ki ga v okviru 25. MFRU organizira revija ŠUM, se osredotoča na prepletenost tehnologije, ekologije in kapitala.

12. in 13. oktober, Maribor

 

Govorci: Louis Armand, Marko Bauer, Vít Bohal, Dustin Breitling, Peli Grietzer, Max Hampshire, Mark Horvath, Adam Lovasz, Andrej Tomažin, Bogna M. Konior, Primož Krašovec, Lukáš Likavčan, Domen Ograjenšek, Paul Seidler, Maks Valenčič, Tadej Vindiš. Predavanje-performans: Agustina Andreoletti. Koncert: drone emoji.

 

 

PROGRAM

 

SOBOTA, 12. 10.

14:30 Predstavitve projektov v sklopu razstave Avtomatizirane ekologije na 25. MFRU @ Pristan/Staninvest

Selfish Machines / Tadej Vindiš

Kompleksnost inteligentnih računalniških sistemov daleč presega tiste, ki so jih razvili. Notranje delovanje takšnih sistemov, kjer je proces odločanja samoučečih sistemov lahko prikrit s človeku nerazumljivimi podatki, lahko pogosto razumejo samo specialisti. Vindiš namerava v svoji tekoči, na praksi temelječi raziskavi Sebičnih mašin obrniti pozornost k stranskemu proizvodu dotičnega superorganizma; logikam, ki obstajajo na križiščih in prekinitvah med biološkimi, strojnimi in samoučečimi sistemi, kar nas lahko pripelje do bolj intuitivnega razumevanja umetne inteligence. Skozi serijo poskusov si prizadeva opazovati in razkrivati operativno strukturo inteligentnih sistemov v odsotnosti človeško določenih ciljev, spodbujati sisteme, da dajejo prednost svojim operativnim značilnostim pred učinkovitostjo za uporabo v realnem svetu, in raje kot statistično pomembne rezultate proizvedejo avtonomne tuje artefakte.      

sprawl.systems / Paul Seidler, Max Hampshire, Frida Ortgies-Tonn, Johannes Wilke

sprawl.systems je gamificirana vaja iz mahinacij nečloveškega kapitala. Temelji na John Horton Conwayevi Igri življena (1970), igri za nič igralcev, ki jo določa njeno začetno stanje. Ta celični avtomat, ki ne potrebuje človeške interakcije, služi kot univerzalni Turingov stroj, ki določa svoje lastno, k dokazom naravnano stanje. Porajajočega se in generativnega obnašanja posamezne igre ni mogoče vnaprej določiti, ne da bi simulirali točne začetne pogoje same igre. sprawl.systems izkorišča vmesnik v stilu Igre življenja in posameznikom predstavlja artefakte generativnega tržnega razvoja, medtem ko obenem širi tezo Charlesa Strossa o korporacijah kot počasni UI (Slow AI). Čeprav se pojavijo strukture in vzorci, ki jih gledalec kot take lahko tudi prepozna, je narava ostankov, ki jih korporativne entitete pustijo za seboj, povsem asemična. Čeprav je pareidolija v naravnem svetu prednost, pa v tržnem okolju povzroča le dodatno zmedo, ko ljudje ne zmorejo več preračunati sledečega stanja trga, preden je do njega že prišlo. Nastajajoča nelinearna ekonomija, čeprav je še vedno vezana na človeško potrošnjo, se kaže kot “svet brez nas”.

 

16:00 ŠUMx pogovor#1 @ Vetrinjski dvor

Primož Krašovec: Avtomatizirana potrošnja / krajše predavanje

Najpogostejši ugovor tezam v mojem članku Tujost kapitala je, da kapital morda lahko deluje avtonomno in avtomatizira produkcijo, a da mora producirano blago – da se produkcija lahko (razširjeno) nadaljuje – še vedno nekdo kupiti in da kapital ni zares avtonomen, ker še vedno nakupujemo ljudje in to izvajamo “ročno”. Najenostavnejši odgovor bi bil, da je vsakdanja potrošnja ljudi v primerjavi s potrošnjo/trgovanjem, ki ga izvaja kapital znotraj sebe (predvsem trgovanje s finančnimi instrumenti), marginalna/zanemarljiva, a kljub temu (potencialna) avtomatizacija potrošnje predstavlja zanimivo teoretsko vprašanje, s katerim se nameravam ukvarjati v svojem prispevku. To ukvarjanje bo potekalo v dveh smereh: 1) z algoritemskim oglaševanjem, ki se pripne na raven afektov (ki je že tako avtomatizirana raven človeškega delovanja), je potrošnja v veliki meri že avtomatizirana; in 2) potrošnja je, s perspektive kapitala (ki je indiferenten do človeških potreb), le oblika komunikacije med individualnimi produkcijskimi enotami – če bi obstajala bolj učinkovita oblika komunikacije od tržnih razmerij, bi kapital lahko opustil trg in s tem tudi potrošnjo.

Pogovor#1 Primož Krašovec, Paul Seidler, Max Hampshire, Tadej Vindiš, moderira Maks Valenčič

 

17:30 ŠUMx pogovor#2 @ Vetrinjski dvor

Mark Horvath in Adam Lovasz: UI kot bodoča-sedanja postčloveška kolektivnost / krajše predavanje

Henri Bergson je prepoznal, da je prihodnost tista, ki ustvari tako preteklost kot sedanjost. Čas je retroaktiven. Kaj to pomeni za prihodnost UI? V sodobnih diskurzih se pogosto pojavlja eshatološki poudarek na transformativnem potencialu tehnologij UI. Namesto da gledamo na UI in tehnološko singularnost kot na prihodnje potencialnosti, zagovarjava tezo, da prihodnost, ki je že bila navzoča v obliki odsotne navzočnosti, vedno ustvari preteklost retroaktivno. Sledeč nedavnemu predlogu Petra Wolfendala argumentirava, da je bila družbena inteligenca vedno umetna. Tehnološka singularnost je bila vedno navzoča v obliki samopospešujočih se kolektivnih inteligenčnih sistemov, kakršna sta jezik in kultura. Tehnološka izpopolnitev strojnega učenja predstavlja le nadaljnji razvoj akceleracionističnih tendenc, ki se razvijajo že nekaj tisočletij.

Peli Grietzer: Teorija “vajba” / predavanje

Na tem predavanju bomo predstavili okvir za konceptualizacijo modernističnih in avantgardnih del kot “nečloveških” miselno-estetskih struktur, ki so neodvisne od interpretacije in intence. Črpajoč iz nevronskomrežnih modelov kognicije bomo opisali postopek, s katerim literarna dela ustvarijo novo znanje tako, da materialno demonstrirajo informacijsko-teoretske resnice o živem svetu znotraj njihove lastne strukture.

Pogovor#2 moderirata Marko Bauer, Andrej Tomažin

 

19:00 ŠUMx pogovor#3 @ Vetrinjski dvor

Vit Bohal in Dustin Breitling (Diffractions collective): Katabolični izredni načrt: Zapiski z Wyrdpatchworkshopa / krajše predavanje

Nedavni premik v koncepciji Patchworka, skupaj z IPCC 1.5. Special Degree Report, odpira nova vprašanja o tem, kako si lahko predstavljamo scenarije kolapsa/katastrofe in kako uporabimo splošne pripravljalne strategije za ublažitev njenih učinkov. Nedavna serija Wyrdpatchworkshop (Punctum, Praga) je združila več govornikov, ki so obravnavali prav takšne tematike in teme, in tako ustvarila patchwork z lastnimi diskretnimi dinamikami in infrastrukturnimi predpogoji. Arran Crawford je zapisal: “Patchwork je mašinski evolucijski sistem za sortiranje. Patchi, ki so prilagojeni realnosti, bodo dobro uspevali, patchi, ki niso tako dobro prilagojeni, pa bodo odstranjeni. V tem smislu patchwork formalizira kolaps in ga rekonfigurira v pokazatelja sistemskega zdravja.” Kako se torej sodobna ideja patchworka transmutira in odzove na bližajočo se katabolično in degradirano post-obnovljivo pokrajino in kakšne posledice bo imel za sistemsko prakso?

Louis Armand: ENTROPOLOGIJE / predavanje

V tem predavanju bomo analizirali princip spontane sinhronizacije, verjetnosti in entropije v “kavzacijo” nastajajočih kompleksnih sistemov, vključno s tako imenovanimi “živimi” sistemi, in jih postavili nasproti vrnitvi v posthumanistični diskurz latentnih dihotomizacij življenja in neživljenja, naravnega in umetnega, zemeljskega in tujega, antropocena in postantropocena, itd.

Pogovor#3 moderirata Marko Bauer, Andrej Tomažin

 

21:00 Koncert @ Wetrinsky club

drone emoji

 

NEDELJA, 13. 10.

11:00 ŠUMx pogovor#4 @ Vetrinjski dvor

Domen Ograjenšek: You Make It Hard to Have a Good Time / krajše predavanje

Predavanje bo govorilo o grajenju svetov (worldbuilding) pop videospotov iz zgodnjih 2000 in o realnostih, ki jih ustvarjajo ali so jih ustvarili. “(…) Nenavadno je, da svet Xtininega Dirty zaobjema drugačno višino. Višave nebotičnikov nadomestijo podzemne kleti, ki ustvarjajo begajoč blodnjak in tako puščajo za seboj nekdanjo namembnost prostorov, v katerih se nahajajo. Če savni podobna notranja oprema Britneyjinega okolja še vedno ohranja funkcionalistični okvir, je to le zato, da prostor prilagodi že obstoječim mikroklimatskim razmeram – da jih pomaga pojasniti; povzroči, da so sobe videti namenoma nevzdržno oblikovane in tako nenehno in neizbežno vročino in vlago predstavi kot nekaj luksuznega ali celo dekadentnega. Toda Xtinino kletno bivališče zapusti celo te zadnje ostanke smisla. Je skrajno anarhično in predstavlja drugačno post-apokaliptično razredno izkušnjo.” / izsek iz predavanja)

Lukáš Likavčan: Avtonomnost in nujnost / krajše predavanje

Predavanje se bo podrobno posvetilo določenim vidikom misli brazilske akademičarke Denise Ferreira da Silva o rasnosti in njenem konceptu stanja nujnosti, za katerega pravi, da je filozofska osnovnica za ločevanje med belimi subjekti in črnimi telesi. Po da Silvi bela subjektivnost izvira iz njene domnevne izvzetosti iz tega stanja nujnosti, ki bi mu lahko rekli tudi naravna nujnost. Tu bi rad sledil rasnim izvorom okoljskega nasilja in klimatskega kolapsa. Od tukaj naprej bom to raziskavo rasnosti in stanja nujnosti združil z vprašanji avtonomije v planetarni prepletenosti, ki jo lahko opišemo z Virilijevo idejo metabolične multitude ali pa s poudarkom na ekološki ekonomiji in gibanju odrast za razumevanje (interpretacijo) človeške politične ekonomije kot snovnega in energetskega metabolizma. Če smo sestavni deli te multitudne/metabolične kontinuitete, potem ponovni premislek energetsko dragega liberalnega pojma svobode lahko vodi do izbrisa belega izvzetja in vstavitve človeškega bitja nazaj v rekonfigururano stanje nujnosti. Kakorkoli, prostor za produktivno idejo avtonomije kot elaboracije na in skozi obstoječe meje, ki jih določajo naravne nujnosti, so pod takšnimi pogoji morda še vedno mogoče.

 

Agustina Andreoletti: Zaznavanje teles onkraj zbiranja podatkov / predavanje-performans

Predavanje-performans raziskuje obstoječe projekte z uporabo različnih oblik zajema gibanja in haptičnih senzorjev. Prezentacija, ki črpa iz medijskih študij in feminističnih teorij, razširja pojma virtualnih in fizičnih teles skozi njihovo intra-akcijo in predlaga vključitev vzorcev razlike, da bi namignila o naravi nastalih zaznavnih mehanizmov, čutnih odzivov in difrakcijskih procesov. Kako odločitev za zaznavanje proizvede afekt? Katero vlogo v naši percepciji igra posamezni zaznavni agent. Kako imanentne lastnosti takšnega agenta in njegove omejitve vplivajo na rezultate?

Pogovor#4 moderira Maks Valenčič

 

18:00–20:00 @ Pristan/Staninvest

Bogna M. Konior: Post-Soviet Cyberfeminism: On Cybernetic Governance / predavanje

Med predsedniškimi volitvami leta 2001, desetletje po osamosvojitvi Poljske od SSSR, je kiberaktivistični kolektiv CUKT (Centralni urad za tehnično kulturo) predstavil civilno volilno programsko opremo, ki je vsebovala navideznega predsedniškega kandidata, žensko avatar z imenom Wiktoria Cukt. Wiktoria je kandidirala pod sloganom “politiki so odveč”, in bila je “popolna kandidatka za informacijsko dobo, saj je bila sama informacija.” Umetniki so jo enačili s simulakrom, ki se razmnožuje v vsej politiki. Govorili so: “Kogarkoli bomo izbrali, izbrali bomo Wiktorio Cukt.” Po eni strani Wiktoria govori o decentraliziranem utopičnem diskurzu zgodnjega kibernetskega prostora, kjer je bila ideja o anonimni, kibernetski demokraciji na vrhuncu priljubljenosti “zahodne” progresivne domišljije, kamor je Poljska tako želela pripadati. Po drugi strani pa se Wiktoria razhaja z anglofonskim kiberfeminističnim kanonom, ki je bil takrat osredotočen na napadanje Big Daddyja Mainframa s sluzjo, krvjo in utelešenim hekanjem. Wiktorio kot politično fikcijo futuristične ženskosti, ki jo razumemo kot kolaborativni rezultat ljudi in strojev, namesto tega zanima “objektivnost, profesionalizem, standardizacija, merjenje, napredek.” V tem predavanju izzivam skupno razumevanje kiberfeminističnih in postsovjetskih okvirov kot osredotočenih na identiteto in reprezentacijo. Namesto tega izhajam iz dveh predpostavk: da še ne vemo, kaj so ženske, in da čas drugače deluje po spletu. Na podlagi kiber/ksenofeminističnega dela Sadie Plant, Amy Ireland in Diann Bauer sem med drugim ta kibernetični artefakt brala kot politično fikcijo, ki spodkopava delovanje nekibernetskega upravljanja in standardne kronologije.

*

Biografije

Agustina Andreoletti je kuratorka in raziskovalka iz Buenos Airesa, ki živi v Kölnu. Je umetniška direktorica umetnostnega prostora Gemeinde Köln, akademska asistentka na Akademiji medijskih umetnosti v Kölnu in doktorska kandidatka na kölnski univerzi. V svoji praksi združuje kuratorska vprašanja, politične akcije in mediacijske strategije. Raziskuje teorije globalizacije, infrastrukture znanja, neprozorne pripovedi, alternativne oblike sodelovanja (kooperacije) na lokalnih, regionalnih in meddržavnih področjih, afekt, tehnologijo in biopolitiko. http://www.agustinaandreoletti.com

Marko Bauer je pisec, prevajalec, avtor oddaje Pisalni stroji na Radiu Študent in član platforme Šum.

Max Hampshire je umetnik/raziskovalec, ki živi in deluje med Manchestrom in Berlinom. Diplomiral je na Univerzi v Amsterdamu, kjer je pri dr. Federici Russo študiral filozofijo tehnologije. Je eden izmed treh soustanoviteljev Terra0, obenem pa trenutno zaganja še EXIT TECH studio Nascent. Pred tem je sodeloval z Inštitutom za kriptoekonomijo RIAT in Inštitutom za omrežne kulture. Njegovo delo je bilo predstavljeno in so o njem razpravljali v Paviljonu Schinkel, na festivalu Grey Area, na festivalu Transmediale, v galeriji Nextfield, na Ars Electronica in Het Nieuwe Instituutu, objavili in razpravljali pa so o njegovih delih tudi v radijskih serijah ecocore, Forbes in James Bridlovih “Novi načinih videnja”. http://mxhmpshr.net/

Paul Seidler je umetnik/raziskovalec, ki živi in dela v Berlinu. Od leta 2013 je študiral na Berlinski univerzi za umetnost, kjer je kasneje delal tudi kot akademski raziskovalec v laboratoriju za raziskovalno oblikovanje. Njegovi projekti in prispevki so bili predstavljeni in se je o njih razpravljalo na Transmedialih, CTM, nizozemskem tednu oblikovanja, Ars Electronici, Moneylabu in medijih Wired in Forbes. http://plsdlr.net/

Primož Krašovec je docent na Oddelku za sociologijo FF LJ in redni sodelavec revije Šum.

Bogna Konior se ukvarja s pisanjem, poučevanjem, pa tudi s kulturno in kreativno industrijo. Trenutno raziskuje, kako mediji, kultura in tehnologija vstopajo v interakcijo z vse hitrejšimi geo-družbenimi izzivi, kot so podnebne spremembe, izumiranje vrst ali avtomacija, ki spreminjajo trenutne aksiome človeštva, tehnologije in političnega delovanja. Je predavateljica na področju novih medijev in digitalne kulture na Univerzi v Amsterdamu, raziskovalka in profesorica na Mednarodnem raziskovalnem inštitutu za kulturne tehnike in filozofijo medijev na Univerzi Bauhaus v Weimarju, urednica za medije in tehnologijo pri reviji Hong Kong Review of Books in urednica strokovnega glasila Oraxiom: A Journal of Non-Philosophy. Pogosto objavlja v akademskih in poljudnejših publikacijah. https://www.bognamk.com/

Andrej Tomažin je pisatelj, novinar in kritik. Težišče njegovega raziskovanja je na presečišču tehnologije in umetnosti. Piše o literaturi, teoriji, filmu in vizualni umetnosti za različne revije, kot so Kino!, Šum, Idiot itn. Piše kratke zgodbe in romane. Na Radiu Študent vodi mesečno oddajo Otitis Media, ki raziskuje nove medije, umetnost, tehnologijo in softver v navezavi na različne filozofske deviacije, največkrat v obliki intervjujev. Živi v Ljubljani.

Maks Valenčič je študent magistrskega programa Komunikologije in član kulturne redakcije Radia Študent.

Tadej Vindiš je umetnik, kustos, producent in predavatelj, ki deluje na stičišču med sodobno umetnostjo, kulturologijo, tehnologijo in medijskimi raziskavami, s poudarkom na področju strojnega vida – njegovih kulturnih posledic in motenj. S štipendijo Ministrstva za kulturo RS je diplomiral iz fotografije na FAMU v Pragi. Leta 2016 je z odliko končal magistrski študij Interaktivni mediji: kritična teorija in praksa na univerzi Goldsmiths v Londonu, pod mentorstvom Grahama Harwooda in Luciane Parisi. Nadaljeval je kot gostujoči raziskovalec pri Goldsmiths, kjer razvija Selfish Machines, praktični raziskovalni projekt umetne inteligence.

Louis Armand je med drugimi knjigami avtor Literate Technologies (2006, Videology (2015) in Grinder’s Monkey: Culture after the Avantgarde (2013). Vodi Center za kritično in kulturno teorijo na univerzi Charles v Pragi. www.louis-armand.com

Diffractions Collective je nastal kot platforma za kritično razpravo o umetnosti in algoritmu, razvil pa se je v skupnost, ki deluje na presečišču filozofije, tehnologije, politike, semiotske ekonomije in konfliktov. Kolektiv združuje številne praške umetnike, pisatelje, koderje in mislece. Po programu, ki ga je prirejal v galeriji Školska 28 je kolektiv l. 2016 svoje dejavnosti preselil v galerijo Display (Praga). Nedavni projekti vključujejo Reinventing Horizons (2016), Sinovation Ltd. (w / BCAA sistemi, 2017), Viroxenologies_ # VX (w / BCAA systems, 2018) in na primer Wyrdpatchworkshop I-IV (2018 – 2019), ki ga gosti Punctum Krásovka.

Peli Grietzer je naredil doktorat iz matematično informirane literarne teorije na oddelku za primerjalno književnost na Harvardu in Inštitutu za matematiko HUJI Einstein. V disertaciji si sposoja matematične oblike iz zapletene teorije učenja, da prikaže ontologijo “ambientnih” pojavov, kot so razpoloženja, “vajbi”, načini in “strukture občutkov”, in nadaljuje tako, da iz te premise deduktivno izpelje nekaj podobnega modernistični pesniški praksi. Občasno prispeva k ambientalno/arhivskemu literarnemu kolektivu Causs PDF in z video umetnikom Tzionom Hazanom dela celovečerni film. Tvita na @peligrietzer.

Mark Horvath je filozof in raziskovalec, ki živi v Budimpešti. Je soustanovitelj kolektiva Absentology, postmoderne in domnevno realistične raziskovalne skupine, ki ima svoj sedež v Budimpešti. Njegova raziskovalna zanimanja vključujejo postmodernizem, virtualnost, pesimizem v filozofiji, končnost in Baudrillardovo filozofijo.

Lukáš Likavčan je raziskovalec in teoretik, osredotočen na politično ekologijo in filozofijo tehnologije. Je učitelj na Centru za avdiovizualne študije FAMU v Pragi, sodelavec Inštituta za medije, arhitekturo in dizajn Strelka in član Zveze za raziskovanje in kolektivno prakso Display v Pragi.

Domen Ograjenšek je pisec, umetniški kritik in kurator. Ima diplomo iz filozofije z Univerze v Ljubljani in je trenutno doktorski kandidat na Inštitutu za kulturne študije in umetnostno teorijo na Akademiji za likovno umetnost Dunaj.

 

*

Program ŠumX organizira revija Šum (Društvo Galerija Boks) v koprodukciji z Mednarodnim festivalom računalniške umetnosti (MKC) in festivalom Mesto žensk.