03. Dec 2018

ŠUM, predavanja

Torek, 4.12.2018 | 18:00 
Voranc Kumar: “Fulguracija: od reprezentacije k produkciji”

Reprezentacija kot razmerje reprezentanta in reprezentiranega, notranjosti in zunanjosti, označevalca in označenca, cogita in sveta, igra v zgodovini evropske misli kot zgodovini metafizike ambivalentno vlogo. Pojavlja se obenem kot nevarnost zmote, ki mišljenju stalno preti z odtujitvijo v znaku, kakor tudi kot mesto resnice h kateri stremijo filozofija, znanost in umetnost. Na vprašanje, kdaj se je doba reprezentacije in s tem doba metafizike končala in ali se sploh je končala, je težko odgovoriti, mogoče pa je orisati določeno produktivnost, ki jo reprezentacija poganja in obratno, določen režim reprezentacije, ki nudi pogoje določeni produktivnosti. Da bi nakazali enega izmed možnih pristopov k razumevanju reprezentacije kot produkcije, bomo pričeli z interpretacijo nekaterih klasičnih filozofskih besedil, zaključili pa z obravnavo fulguracije – izraza in še-ne pojma, ki ga Antonin Artaud zapiše zgolj enkrat v delu Gledališče in njegov dvojnik.

13.12.2018 | 18:00 
Kaja Kraner: “Estetika relacij: sodobna umetnost med modernizmom in postsodobnostjo”

V predavanju bom v prvi fazi izhajala predvsem iz nekaterih izbranih prispevkov, v okviru katerih so se v zadnjih desetih letih postopoma začele formirati zamisli in pojem postsodobne umetnosti. Konceptualizacije postsodobne umetnosti pri tem v veliki meri izhajajo iz kritike tega, kar se je okvirno od 90. let uveljavilo kot prevladujoče razumevanje sodobne umetnosti, med drugim na podlagi formacije pred-zgodovine sodobne umetnosti kot procesa kritike modernističnega avtonomnega umetnostnega dela in dematerializacije umetnostnega objekta od 60., 70. let 20. stoletja. Kritike sodobne umetnosti s stališča konceptualizacij postsodobne umetnosti se hkrati v veliki meri osredotočajo natanko na tisto, kar je bilo kot predmet kritike s strani formirajoče se ideje sodobne umetnosti v nekem smislu izvrženo – avtonomni umetnostni objekt. Če sodobno umetnost zaznamujejo predvsem kulturnoštudijska teorija recepcije ter tekstualni in pragmatični model mišljenja kulturnih fenomenov, bom tako v predavanju poskušala premisliti tudi, kakšne bi lahko bile temeljne razlike med modernističnimi konceptualizacijami avtonomnega umetnostnega dela in postsodobnimi aktualizacijami avtonomnega umetnostnega objekta.

20.12.2018 | 18:00
Domen Ograjenšek: “Fever Theory”

V zgodnjih dvatisočih se v motiviki popularne glasbe odvijajo premiki od sladke zasvojljivosti, ustaljene z žanrom najstniškega popa („teen pop“), k nevzdržnosti agoničnega vdora v notranjost teen-pop-subjektivitete – „Overprotected“ (Spears), „Can’t Get You Out of My Head“ (Minogue), razhodi („breakups“) in psihični zlomi („breakdowns“). Predavanje se postavlja na sled tem premikom predvsem v njihovem sovpadanju z dogodkom terorističnega napada 11. septembra 2001 na new-yorški WTC. Zvočnost popkulturne krajine bo motrilo v njeni kompleksni vpetosti v mehanizme nadzora, ki jih le-ta ne le orodno podpira temveč tudi proizvaja, prešlo pa bo tudi na vprašanje etičnega obrata sodobne umetnosti in predvsem njegove domnevne razrešitve s pozivi k ”čez-človeški” estetiki.

Predavanja organizirala revija ŠUM v sodelovanju z Galerijo Škuc in šolo Svet umetnosti/SCCA-Ljubljana.