Šum #4

Mantre lokalnega prostora, ki ne pozabi opominjati na manko kritičnega in teoretsko podprtega pisanja o sodobni umetnosti, tokrat nismo želeli afirmirati. Najprej zato, ker ta pogosto pozabi, da ima ta nekaj opraviti tudi s pogoji (ne)vidnosti, oziroma s problemom ekskluzivnosti obstoječih platform in institucij, ki naj bi kritično teorijo in pisanje o sodobni umetnosti gojile in skrbele za njuno uveljavljanje. Vendar pa se tudi ustanavljanje novih platform oziroma revij za kritično pisanje o sodobni umetnosti, ki naj bi ponudilo odgovor na vzklike “premalo!”, izkaže kot nezadostna strategija, v kolikor je vzporedno ne spremlja tudi problematiziranje tega, “kako” pisati.

Za tematiko četrte številke revije ŠUM smo iz tega razloga izbrali razliko in razmerje teorija–praksa, ki odpira klasično problemsko polje, v katerem je bil izhodiščni binarizem že neštetokrat kritiziran, dekonstruiran in teoretsko odpravljen kot neproduktiven, iluzoren in lažen. A kljub temu je še kako uporaben kot izhodišče, saj so njegove različne oblike v svojih materialnih učinkih še vedno aktualne na različnih poljih.

V kolikor govorimo o aktualnosti razlike med govorom in delom, ki jo tematsko razmerje znotraj zahodne miselne tradicije v skrajni obliki implicira, potem jo moramo obravnavati v njenih konkretnih pojavitvah, pri čemer hitro postane jasno, da so slednje med seboj različne in ne proizvajajo uniformnih učinkov, kot bi nam dala misliti zgodovinsko najbolj izražena paradigma tega razmerja. Če se omejimo na polje umetnosti, lahko za začetek rečemo, da nobena umetniška praksa nikoli ni nema, ampak vedno poteka v nekem diskurzivnem okolju, spremljajo jo in v njej učinkujejo različni tipi govora, različni pojmi in teme, tudi govorice in popularni diskurzi. Po drugi strani pa tudi govor nikoli ni nevtralen, obči ali neumeščen, nikoli ne jemlje neke umetniške prakse za svoj objekt nepristransko v nedolžnosti spoznavanja, ampak vedno z neke določene pozicije, ki ni nujno stvar zavesti govorca, in z mnogimi učinki svojega diskurzivnega dejanja, ki ni nujno stvar njegove intence. Razmerje tako ni več čisto, ampak v mnogih odtenkih, in nekaj teh odpirajo tudi besedila iz pričujoče številke revije, ki se razmerja dotikajo na različne načine. Se gibljejo bližje ali dlje od njega, ga naslavljajo bolj ali manj neposredno in eksplicitno, ali pač bolj posredno in implicitno, v samem aktu pisanja vedno že izvajajo neko obliko tega razmerja.

ŠUM, revija za kritiko sodobne umetnosti, ISSN 2335-4232

Št. 4, TEORIJA-PRAKSA

December, 2015

ISSN tiskane izdaje: 2335-4232

ISSN spletne izdaje: 2536-2194

Uredništvo: Izidor Barši, Kaja Kraner, Domen Ograjenšek, Tjaša Pogačar, Tomo Stanič, Andrej Škufca

Avtorji besedil: Jože Barši, Pia Brezavšček, Kaja Kraner, Jovita Pristovšek, Tomo Stanič

Oblikovna zasnova: Ajdin Bašić

Oblikovna realizacija številke: Linda Soderholm

Lektura in prevodi: Miha Šuštar

Tisk: Demat, d. o. o., Ljubljana

Naklada: 300 izvodov

Izdajatelj: Društvo Galerija Boks, Marije Hvaličeve 14, 1000 Ljubljana

Izšlo s podporo koprodukcijske mreže:

Društvo Galerija BOKS

Društvo Praznine

Galerija Škuc

Koroška galerija likovnih umetnosti (KGLU)

Mednarodni grafični likovni center (MGLC)

Mestna galerija Ljubljana

Moderna galerija in Muzej sodobne umetnosti Metelkova (MG+MSUM)

Umetnostna galerija Maribor (UGM)

Zavod Celeia Celje (Center sodobnih umetnosti)