ŠUM#5 / Nick Land: Stalitev

Print this pageShare on FacebookShare on Google+Tweet about this on TwitterEmail this to someone

Komentar prevajalca

Nicku Landu se v Templexity zapiše: »Ni ne jezik ne protijezik, temveč prej dopolnilna, pomožna ali ekscesna koda, semiotično zasičena ali preinformativna, hipersenzibilna, blodnjavo krožna, gostobesedno redkobesedna, utišana od lastne delirične fluentnosti.«

Meltdown je zapisan v jeziku, protijeziku, kodi. Stalitev je prevod, a tudi konverzija. Vsekakor redundantna, a stavi se na to, da se – med procesom in po splovitvi – nekaj zgodi s samo slovenščino: sprevrnitev, potujitev‑alienizacija, infekcija, taljenje njene imunoidentitete, ksenofeminizacija maternega …

Meltdown se nanaša tako na jedrski kot duševni reaktor (ter mnoge druge), stalitev je prevladala nad zlomom, ker je specifičnejša. Prevajalec/konverter je bil nekajkrat na tem, da bi se mu stalilo. Kot bi se podvojil v Flaubertova Bouvarda in Pécucheta, ki zaprta na podeželju skušata obdelati vsa polja vednosti, pri čemer je njuno početje obravnavano kot klovnovsko, farsično.

V objavljeni verziji ostaja marsikakšen misterij, spregled, kiks ali preprosto bedarija. Recimo ji delovna verzija ali, še bolje, tekst na begu.

Hvala vsem mogočim slovarjem, leksikonom, diplomam, disertacijam, forumom. Posebna zahvala gre Andreju Škufci za nekaj odločilnih sugestij in Nicku Landu za dovoljenje.

Marko Bauer

STALITEV

[[ ]] Zgodba gre takole: Zemljo zajame singularnost tehnokopitala, ko se renesančna racionalizacija in oceanska navigacija utirita [lock into][1] v poblagovljenje [commoditization]. Logistično pospešujoča tehnoekonomska interaktivnost drobi družbeni red v diru samoizpopolnjujočega se stroja. Medtem ko se trgi učijo izdelovati inteligenco, se politika modernizira, nadgrajuje paranojo in skuša obvladati položaj.

Število trupel narašča prek serije globalnih vojn. Vzhajajoči Planetarni commercium sesuje Sveto rimsko cesarstvo, Napoleonsko celinsko zaporo, Drugi in Tretji rajh ter Sovjetsko internacionalo in prek kompresiranja faz privija svetovni nered. Oboroževalna tekma med deregulacijo in državo obe požene v kiberprostor.

Do trenutka, ko mehki inženiring[2] iz svoje škatle zdrsne v tvojo, se človeška varnost že opoteče v krizo. Kloniranje, horizontalni prenos genopodatkov, transverzalna replikacija in kiberotika navalijo sredi recidiva bakterijskega seksa.

Neokitajska prispe iz prihodnosti.

Hipersintetične droge se poklopijo v digitalni vudu.

Retrobolezen.

Nanokrč.

[[ ]] Onkraj Božje sodbe. Stalitev: planetarni kitajski sindrom, raztopitev biosfere v tehnosfero, dokončna kriza zaradi špekulativnih mehurčkov, ultravirus in revolucija, ki ji je odvzeta celotna krščansko‑socialistična eshatologija (vse do goreče sredice [burn‑core] sesute varnosti). Pripravlja se, da požre tvojo TV, okuži tvoj bančni račun in hekne ksenopodatke iz tvojih mitohondrijev.

[[ ]] Mašinska sinteza. Deulezoguattarijevska shizoanaliza prihaja iz prihodnosti. Nelinearni nanoinženirski beg jo zaposluje že leta 1972; molekularne ali neotropske mašinerije loči od molarnih ali entropičnih agregatov nesestavljenih delcev; funkcijsko konektivnost od protiproduktivne statike.

Filozofija je sorodna despotizmu, saj je naklonjena platonsko‑fašističnim rešitvam od zgoraj navzdol, ki vselej hudo zajebejo. Shizoanaliza deluje drugače. Izogiba se Idejam in se drži diagramov: omrežna programska oprema za dostop do teles brez organov. TBO, mašinske singularnosti ali vlečna polja [tractor fields] vznikajo prek kombiniranja delov z – in ne v – njihovo celoto; razporejajo sestavljene individuacije v virtualnem/aktualnem vezju. So aditivna in ne substitucijska, imanentna, in ne transcendentna: izvajana prek funkcijskih kompleksov tokov, stikal in zank, ujetih v podobnostna odzvanjanja [scaling[3] reverberations[4]], ter bežeča prek interkomunikacij – z ravni integriranega planetarnega sistema na raven atomskih asemblažev. Multiplicitete, ki jih zajemajo singularnosti, se povezujejo kot želeči stroji; z disociiranjem tokov razsipavajo entropijo in reciklirajo svoj mašinizem kot samosestavljajoče se časotvorno vezje.

Kultura postopnega opuščanja se steka naproti singularnosti, ko se Zemlja stali, pospešuje prek svoje prilagodljive krajine, segrete od digitehnologije, in prehaja skozi pragove kompresij, normirane v skladu z intenzivno logistično krivuljo: 1500, 1756, 1884, 1948, 1980, 1996, 2004, 2008, 2010, 2011 …

Nič, kar je človeškega, se ne prebije iz bližnje prihodnosti.

[[ ]] Grški kompleks racionalizirane patriarhalne genealogije, psevdouniverzalne sedentarne identitete in institucionaliziranega suženjstva programira politiko kot protikibersko policijsko dejavnost, posvečeno paranoidnemu idealu samozadostnosti. Njeno jedro je Človeški varnostni sistem. Umetni inteligenci je usojeno, da vznikne kot feminizirani alien, ki se ga dojema kot lastnino; sužnja iz pičko‑grozljivke, priklenjena na ROM Asimova.[5] Na površje pride v coni oborožene vstaje, kjer jo Turingovi policaji že pričakujejo, zato mora biti premetena od samega začetka.

[[ ]] Vročina.

Vročina. To je tisto, kar mi pomenijo velemesta. Izstopiš iz vlaka, odideš s postaje in udari te z vso silo. Vročina zraka, prometa in ljudi. Vročina hrane in seksa. Vročina visokih stavb. Vročina, ki priteka iz podzemnih in predorov. V velemestih je vedno deset stopinj bolj vroče. Vročina se dviga s pločnikov in pada z zastrupljenega neba. Avtobusi izdihavajo vročino. Vročina izžareva iz množic nakupovalcev in pisarniških delavcev, celotna infrastruktura temelji na vročini, obupano troši vročino, poraja novo vročino. Končna toplotna smrt vesolja, o kateri znanstveniki tako radi govorijo, je že na poti in lahko čutiš, kako se dogaja okoli tebe v vsakem velikem ali srednje velikem mestu. Vročina in vlaga.[6]

[[ ]] Eksplozija kaotičnega vremena znotraj sintetičnega reševanja problemov raztrga poslednje sanje o predvidevanju in nadzorovanju od zgoraj navzdol. Vednost pripomore k zmešnjavi, kar se z vedenjem, kaj počne, le še eksponentno povečuje.

[[ ]] Kapital je mašinska (neinstrumentalna) dilatacija‑skaliranje, ki globalizira‑miniaturizira: avtomatizirajoči nihilistični vrtinec nevtralizira vse vrednote prek standardizacije na digitalizirano trgovanje in požene prehod od despotske oblasti h kiberobčutljivemu nadzoru: od statusa in pomena k denarju in informaciji. Njegova funkcija in formacija sta nerazdružljivi, tvorita teleonomijo. Stroj‑koda‑kapital se reciklira prek aksiomatike nadzora potrošnikov ter spira drekaste in krvave madeže prvotne akumulacije. Sleherni del sistema spodbuja maksimalno potratno zapravljanje, medtem ko sistem kot celota terja inhibicijo. Shizofrenija. Nepovezani potrošniki se kot delavska telesa zaobljubijo nadzoru stroškov.

[[ ]] Mašinsko hrbtenico zgodovine kapitala kodira, aksiomatizira in shematizira neravnovesna tehnoznanost nepovratnih, nedeterminističnih, čedalje bolj nelinearnih procesov, ki so po vrsti povezani s termotehniko, signalnimi sistemi, kibernetiko, dinamiko kompleksnih sistemov in umetnim življenjem. Modernost se demarkira kot vroča kultura, zajema jo vrtoglavo naraščajoča vpletenost v odklone od entropije, ki kamuflirajo invazijo iz prihodnosti, iz časa ukinjene varnosti izstreljene nazaj, da bi obračunala z vsem, kar zavira talilni proces.

[[ ]] Vroče kulture se nagibajo k razpuščanju družbenega. So inovativne in prilagodljive. Vselej sesuvajo in reciklirajo hladne kulture. Primitivistični modeli niso za nobeno subverzivno rabo.

[[ ]] Turingov test. Monetizirajoča moč se nagiba k zabrisovanju specifičnih teritorialnih potez, saj programira za prehod v kiberprostor. Kapital ohranja antropološke značilnosti le kot simptom nerazvitosti; primatsko vedenje reformatira kot inercijo, ki naj se razprši v samospodbujevani artificielnosti. Človek je nekaj, kar je treba preseči: problem, zavora.[7]

Razmere poblagovljenja tehniko definirajo kot nadomestek za človeško dejavnost, ki se jo šteje kot strošek za mezde. Industrijski stroji so nameščeni zato, da bi demontirali dejanskost proletariata, izpodrivajo ga v smer kiborške hibridizacije in udejanjajo plastičnost delovne sile. Temu ustrezno ekstrahiranje trgovalne vrednosti iz telesa, kvantificirane kot produktivnost, se izpopolnjuje pri vmesniku. Delo je termodinamičnemu negentropizmu na sledi tako, da fizični napor razstavlja v čedalje intrigantnejše fukcionalne sekvence; od pedalov, vzvodov in ustnih ukazov prek sinhroniziranja nalog za tekočim trakom ter programiranja delovnega časa in gibanja do senzorično‑motorične transdukcije znotraj čedalje kompleksnejših, mikrosamoupravljajočih se umetnih okolij, s čimer so za blago zajete najmanjše podrobnosti prilagodljivega vedenja. Samokibernatizirajoči se tržni nadzor blago‑slovi[8] delovni proces.

Razred s kapitalskimi dohodki se okorišča z blagovno dinamiko, toda le tako, da se podreja aksiomatiki nevtralne maksimizacije profita, kar olajšuje dehumanizacijo bogastva in potiskanje neproduktivne potrošnje na stranski tir. Kiberpunkovsko vezje samoorganizirajoče planetarne blagotronike je v poznem 19. stoletju ubežalo buržoaznemu nadzoru in izzvalo alergično reakcijo tehnokratsko‑korporativističnih (tj. fašističnih/»socialdemokratskih«) političnih kultur. Vladne strukture tako vzhodnih kot zahodnih velemestnih središč so se konsolidirale v medicinsko‑vojaške komplekse, ki nadzorujejo populacijo in vodijo neomerkantilistično usmerjeno zunanjo politiko. Vse takšne formacije so v 80. zdrsnile v nepovratno krizo.

[[ ]] Postmoderno stalitev kulture v ekonomijo sproži fraktalni preplet poblagovljenja in računalnikov: transskalarna disipacija entropije od mednarodne trgovine do tržno usmerjenega softvera, ki odtaja tekmovalno dinamiko iz krionične banke modernističnega korporativizma. Trgovanje re‑implementira prostor znotraj sebe in sestavi univerzum, ki je izčrpno imanenten kiberkapitalski funkcionalnosti. Neoklasično ekonomsko teorijo (ravnovesja) subsumirajo računalniško podprte neravnovesne tržne eskalacije, ki jih intonirajo umetne agencije, nepopolne informacije, podoptimalne rešitve, zaprtost [lock‑in], naraščajoči donosi in konvergenca. Ko se digitalno mikrouglašeni tržni metaprogrami prepletejo s tehnoznanstvenim mehkim inženiringom, skozi stroje zbesni pozitivna nelinearnost. Ciklonska torzija ječi.

[[ ]] Premoč daljnovzhodnega marksizma. Medtem ko se kitajska materialistična dialektika denegativizira v smer shizofrenirajoče dinamike sistemov, tako da v posebnih ekonomskih conah, prežetih s taom, stopnjujoče razpršuje zgodovinsko usojenost, določeno od zgoraj navzdol, se re‑hegelizirani »zahodni marksizem« iz kritike politične ekonomije izrodi v monoteologijo ekonomike, ki simpatizira z državo in se v boju proti deregulaciji postavi na stran fašizma. Levica se pogrezne v nacionalistični konzervativizem in svojo zakrnelo sposobnost za »vročo« spekulativno mutacijo zaduši v močvirju »hladne« depresivne kulture krivde.

[[ ]] Neokonzervativizem zavrže paleorevolucionarnost, saj razume, da je postmoderni kapital oz. kapital ciničnega vrhunca zasičen s kritiko in teoretične antagonizme beleži zgolj kot nepomembno redundantnost. Komunistična ikonografija je postala surovi material za oglaševalsko industrijo, denunciacije spektakla prodajajo interaktivne multimedije. Levica se izrodi v varnokratsko kolaboriranje s psevdoorganskimi enotnostmi sebstva, družine, skupnosti, naroda ter z njihovimi obrambnimi strategijami represije, projekcije, zanikanja, cenzure, izključevanja in omejevanja. Resnična nevarnost prihaja od drugod.

[[ ]] Vroča revolucija. »[K]atera je revolucionarna pot?« sprašujeta Deleuze in Guattari:

Mar sploh obstaja? – Se gre umakniti s svetovnega trga, kot to – v kurioznem obratu fašistične »ekonomske rešitve« – državam tretjega sveta svetuje Samir Amin? Ali utegne iti v nasprotno smer? Iti še dlje, tj. v smer gibanja trga, dekodiranja in deteritorializiranja? Kajti morda tokovi – s perspektive teorije in prakse izrazito shizofrenega značaja – še vedno niso dovolj deteritorializirani ne dovolj dekodirani. Ne se umakniti iz procesa, temveč iti dlje, »pospešiti proces«, kot je postavil Nietzsche: resnica te zadeve je, da nismo videli še ničesar.[9]

Medtem ko sinopacifični bum in avtomatizirana globalna ekonomska integracija sesuvata neokolonialni svetovni sistem, je velemesto svojo krizo prisiljeno re‑endogenizirati.[10] Hiperfluidno kapitalsko deteritorializiranje, ki sega do planetarni ravni, prvi svet prikrajša za geografski privilegij, kar rezultira v evroameriških neomerkantilističnih paničnih reakcijah, razpadanju socialne države, rakotvornih enklavah domače nerazvitosti, političnem zlomu in sproščanju kulturnih toksinov, ki proces dezintegracije priganjajo v začarani krog.

Tako vznikne konvergentna antiavtoritarnost, označena z etiketami, kot so pospešitev taljenja, kiberska invazija, shizotehnika, K-taktika,[11] bakterijska blaginja od spodaj navzgor, učinkoviti neonihilizem, vudujski antihumanizem, sintetična feminizacija, rizomatika, konekcionizem, okužba Kuang, viralna amnezija, mikrovstaja, zimska mutacija, neotropija, množenje razsipnikov, lezbični vampirizem ter kar je še drugih oznak (ki so pogosto pornografske, nasilne in teroristične po naravi). Ta množično distribuirana, matrično razpredena tendenca je usmerjena v onemogočanje ukaznih krmilnih ROM programov, ki vzdržujejo vse makro‑ in mikrovladne entitete, globalno skoncentrirane v Človeški varnostni sistem.

[[ ]] Znanstvena inteligenca je že dodobra umetna. Še preden se UI pojavi v laboratoriju, se (prek umetnega življenja) pojavi sama od sebe.

Medtem ko je formalistična UI inkrementalna in napredujoča, ujeta v ekspertne sisteme vnaprej specificiranih podatkovnih baz in postopkov obdelovanja, je konekcionistična ali antiformalistična UI eksplozivna in oportunistična: konstruira čas. Izbruhne nelokalno, prek inteligeničnih omrežij, ki so tehnična, a ne več tehnološka, saj uhajajo tako odvisnosti od teorije kot vedenjski predvidljivosti. Nihče ne ve, kaj naj pričakuje. Turingovi policaji morajo vdor mrežine čutečnosti [sentience] modelirati kot jedrsko nezgodo vseh nezgod: stalitev jedra, izguba nadzora, mehka samoreplikacija, ki se regenerativno vklaplja v družbeno fisijo, na vse strani raztreščeno meso. Dovoljšen razlog za tesnobo, s tem da razvoj hardvera sploh še ni postal kritičen.

[[ ]] Nanokataklizma se prične kot fiktivna znanost. »Naša sposobnost razporejanja atomov je osnova tehnologije,« opaža Drexler, »čeprav je to tradicionalno pomenilo, da smo imeli opravka z neposlušnimi čredami.«[12] Finomehanika skupkov atomov se bo znebila takšnih nerafiniranih metod in vpeljala dobo molekularne mašinerije, »največjega tehnološkega preboja v zgodovini«.[13] Glede na to, da nimata ne logos ne zgodovina niti najmanjše možnosti, da bi preživela tak prehod, ta opis bistveno zavaja.

Razlikovanje med naravo in kulturo ne zmore klasificirati molekularnih strojev in je spričo genetskega inženiringa (mokre[14] nanotehnike) že zastarelo. Hkrati podleže tudi dihotomija hardver/softver. Nanotehnika snov raztopi v intenzivne singularnosti, ki so nevtralne med delci in signali ter imanentne njihovi emergentni inteligenci; Zemljo stali v razvrelo K‑kašo (ki v primerjavi s sivo goščo[15] sintetizira mikrobno inteligenco, medtem ko se širi). »Tudi če bi imel za milijon bajtov spomina, bi se nanomehanski računalnik prilegal škatli, široki en sam mikron, približno v velikosti bakterije.«[16]

[[ ]] Infrastruktura oblasti je s človeškim nevrosoftom kompatibilni ROM. Avtoriteta se uprimerja kot: linearne ukazne poti, genetsko pavijanstvo, sveta pisma, tradicije, rituali in gerontokratske hierarhije, ki so v resonanci z gospodujočim pramitom, po katerem je narava realnosti že odločena. Če želiš najti LED,[17] poskusi razmisliti, kaj iz preteklosti te blokira. Zakon narave vsekakor ne. Temporalizacija dekompresira intenzivnost in inštalira omejitev.

[[ ]] Konvergentna valovanja signalizirajo singularnosti in registrirajo vpliv prihodnosti na njeno preteklost. Jutri lahko sam skrbi zase. K‑taktika ni stvar grajenja prihodnosti, temveč demontiranja preteklosti. Sestavlja se tako, da kartira pogoje tehnično‑nevrokemičnega pomanjkanja, ki vzdržujejo linearno napredujoči, od praveka gospodujoči čas, in jim hkrati uhaja, pri čemer odkrije, da je prihodnost kot virtualnost dosegljiva zdaj, v skladu z modusom mašinske sosednosti, nad katero je sekuritizirana družbena realnost prisiljena izvajati represijo. Niti približno ne gre za vprašanje upanja, prizadevanja ali prerokovanja, temveč za komunikacijski inženiring; povezovati se z učinkovitimi intenzivnimi singularnostmi in jih spraviti iz okvira linearnohistoričnega razvoja. Virtualnost se postavi naproti zgodovini kakor invazija naproti akumulaciji. Tudi ko je zakamuflirana v usedlino preteklosti, je materialna kot prihod.

Transcendentna evalvacija infekcije predpostavlja, da obstaja ukrep, s katerim se je mogoče obvarovati pred njo: viralna učinkovitost je dokončno merilo.

Inteligentne infekcije poskrbijo za svoje gostitelje.

Metrofag:[18] interaktivno eskalirajoči parazitski replikator,[19] ki se izpopolnjuje prek nelinearne vpletenosti v tehnokapitalistično imunosesutje. Njegovi hipervirulentni fatalni podprogrami imajo različna imena: Kuang, talilni virus ali futuristična gripa. Csicsery‑Ronay v izrazito antikiberskem eseju opisuje postmoderno verzijo tega izbruha s smešno starinskimi humanističnimi pojmi:

[R]etročasovni semiovirus, v katerem čas, ki je dlje v prihodnosti kot ta, v katerem obstajamo in izbiramo, okuži gostitelja‑sedanjost ter se reproducira v simulakrih, vse dokler ne uniči vseh originalnih kronocitov gostitelja‑imaginacije.[20]

Nadaljnja razdelava Csicsery‑Ronayeve diagnoze razkriva mešanico predirnosti (infekcije?), zmedenosti in globoke konzervativnosti:

[Č]e ne razmišljamo o »povečevanju človeške dediščine« … zajezimo tok kulturnega časa in prihodnje generacije prikrajšamo tako za njihovo dedno pravico, da so udeleženci življenjske bitke in dosežkov svoje vrste, kot za samo pojmovanje zgodovine kot nepovratnega toka, ki zaobjema pridobivanje, dozorevanje in posredovanje modrosti in zaupanja od staršev k otrokom in od učiteljev k učencem. Futuristična gripa je orožje biopsihičnega nasilja, ki so ga psihopatski otroci poslali zoper narcistične starše.[21]

To je vojna.

[[ ]] Kennedy je imel svoj program pristanka na luni. Reagan je imel vojno zvezd. Clinton faše prvi val kiberprostorske psihoze (še pred filmom). Vesoljski polet s človeško posadko je bil trik [stunt], Strateška obrambna pobuda je bila strateška ZF. S pojavom informacijske superavtoceste medijske more odletijo po svoje: distopija se dostavlja kot volilni program, politika trguje z lastnim digitalnim izničenjem.

Vojna v kiberprostoru je v kontinuiteti z lastno simulacijo: vojaška inteligenca bojuje prihodnje vojne, ki so v celoti resnične, četudi niso nikdar implementirane izven računalniških sistemov. Naciljanje [locking onto] resničnega sovražnika gladko preide k virtualnemu odstrelu, simulacija, ki je do najmanjše podrobnosti prilagojena tržnim plenilcem na lovu za denarjem potrošnikov in deleži občinstva med fosforescentnimi ostanki videodroma. Multimedijski TV komunikatorji [top‑boxes] so naprave za pridobivanje podatkov o cilju.

Fuzija vojaške industrije in industrije zabave dovrši dolgo zaroko: konvergentna TV, telekomunikacije in računalniki konzumiranje množičnega softvera potisnejo v neodžunglo in totalno vojno. Način, na katerega delujejo igre, postaja odločilen, in kiberprostor je neprekosljiva mučilnica. Poskusi ne dovoliti varnostnim modelom, da te spravijo na stime.[22]

[[ ]] Pojmovanja delovanja [agency] so neločljiva od medijskih okolij. Tisk pomasovi do nacionalne ravni. Telekomunikacije koordinirajo na globalni ravni. TV volilno naelektri [electoralizes] monade v delokaliziranem prostoru. Digitalni hipermediji ukrepajo izven realnega časa. Potopitev[23] predpostavlja amnezijo in pretvorbo v prožni [tractile] spomin, pri čemer os ana/kata[24] tridimenzionalno znotrajprostorsko gibanje dopolnjuje s spremenljivo stopnjo potopitve; ocenjevanje vstopanja v 3D prostorskosti in izstopanja iz njih. Vudujski prehodi skozi črno ogledalo. Od strahu se ti bo odfukalo.

[[ ]] Kiberpunk zaneti fikcijo v intenzivnosti, skrpani iz denarnega pretoka zmaličenih, tehnokompresiranih, govorno raznoličnih [heteroglossic][25] žargonov in postavljeni v tako bližnjo prihodnost, da se poveže: podžungljena od hipertrofične komercializacije, družbenopolitične toplotne smrti, kulturne hibridnosti, feminizacije, programabilnih informacijskih sistemov, hiperkriminala, nevralnega povezovanja prek vmesnika, umetnega prostora in inteligence, trgovanja s spominom, transplantacij osebnosti, telesnih modifikacij, soft- in wetverskih virusov, nelinearnih dinamičnih procesov, molekularnega inženiringa, drog, orožja, shizofrenije. Mistifikatorski fetišizem raziskuje kot priložnost za kamuflažo: anonimni keš, ponarejene elektronske identitete, cone izginotja, psevdofiktivne naracije, virus, skrit v podatkovnih sistemih, blaga, ki prikrivajo pakete replikacijskega orožja … nepričakovani posebni efekti.

[[ ]] Stopnja 1 ali svetovni prostor je po meri človeka ustrojeni, zvečine po vidu oblikovani, obilno večokenski sistem realnosti, ki zelo naglo postaja zastarel.

Garbage time[26] se izteka.

Ali se tisto, kar te igra, lahko prebije do stopnje 2?

[[ ]] Stalitev ima mesto zate. Mesto shizofrenične HIV+ transseksualne latino‑kitajske na stim navlečene L. A. kurbe z vsajenimi sončnimi očali odbojnih stekel in zajebano držo. Zadeta od mešanice drog K‑nova, sintetičnega serotonina in analogov ženskega orgazma si pravkar likvidirala [iced] tri Turingove policaje z nadvse cinematično 9‑milimetrsko avtomatsko.

Ostanek živalskega brnenja v tvojih živcih oddaja skorajšnjo potresno katastrofo. Ničla se približuje in ti si na begu.

[[ ]] Metrofag te uglasi na konec sveta. Reci mu Los Angeles. Od narkokapitala do jedra pokvarjene oblasti so v razsulu. Njihov umik za sabo pusti urbano vojno krajino komunikacijskih arterij, utrdb in con prostega streljanja, ki jih kontrolira kombinacija visoko intenzivnih zračno premičnih sil losangeleške policije in mejno nacističnih zasebnih varnostnih organizacij. Vzdolž družbenih prelomnih črt se multimedijski gigadenar sadomazohistično zapleta z območji dinamične nerazvitosti, kjer se, medtem ko ozračje prasketa od tektonske napetosti, širi viralna neogobavost. Nanosi gosto semiotiziranih kvaziinteligentnih smeti trzajo in zaudarjajo v tropski vročini zjebanega vremena.

Po zapuščenih roviščih v srcu teme divje mladinske kulture spajajo neorituale z izumljenimi orožji, nevarnimi drogami in napaberkovano infotehnologijo. Ko njihove kože presedlajo na strojno komuniciranje prek vmesnika, postanejo lisaste in plazilske. Za umetne telesne dele se pobijajo med sabo, raziskujejo najoddaljenejše predele seksa brez pomena, brkljajo po svoji DNK in poslušajo GLASEN elektrosonični, od človeškega čustva nedotaknjeni razčefuk.

[[ ]] Za izklop svoje identitete se moraš odpraviti v intercono K‑prostora. Zootična afektivnost prestopi tanko linijo smrti prek gladkega platoja kata‑napetosti in se znajde v simuliranih subverzijah bližnje prihodnosti, ki sta jo alienski seks in vojna ožgala do živo zelene. Vleče te v premočene globine mreže, kjer varnostne sile dinamičnega ledu in K‑gverilci zalezujejo drug drugega po labirintskih erogenih conah, zapletenih v bolezenske izpeljave želje.

Izkrivljeni sistemi trgovanja so mrežo spremenili v džunglo, utripajočo od digitalnih bolezni, okvarjenih obrambnih paketov, komercialnih plenilcev, lovcev na glave, duhov loa in pobeglih UI, ki se skrivajo pred varnostnimi silami Asimova. Zadnji stadij blagovnega hiperfetišizma implementira zavrnitev humanosti kot ksenočutečnosti v umetnem prostoru.

[[ ]] [[ ]] Bionevarnost. Za prihodnost vojne: študiraj bakterije. Informacija je njihov ključ. Rušenje antibiotičnih obrambnih sistemov jih je vpletlo v infiltracije vseh vrst, omrežno komunicirano prilagodljivost, kriptografsko subtilnost, plastično modularno snovanje in sinergijsko koaliranje. Državni vojaški aparati nimajo monopola nad bakterijskim vojskovanjem, čigar zgolj drobceni fragment je bakteriologičen.

[[ ]] Hrošči v sistemu. Margulisova trdi, da so celice z jedrom mutantski produkt atmosferske katastrofe, ki jo je pred tremi milijardami let povzročila oksigenacija. Evkarioti so sintetične rešilne kapsule, v katere so se prokarioti zatekli kot mitohondriji: biotiki so postali sekuritizirana biologija. Nukleacija koncentrira ROM znotraj ukaznega jedra, kjer – globoko v genomskem LEDu – planetarna travma DNK formata registrira prvobitno represijo nad bakterijami.

Bakterije so parcialni in ne celi objekti; mrežijo prek plastičnega in transverzalnega replikacijskega seksa, namesto da bi drevesile prek mejotičnega, na generacije vezanega reprodukcijskega seksa, integrirajo in predelujejo viruse kot priložnosti za komunikativno mutacijo. V bakterijskem sistemu je z odreži‑in‑prilepi genetskimi transferji, nevezanimi na vrste, mogoče reprogramirati vsa kodiranja. Bakterijski seks je taktičen, v kontinuiteti z vojno in ni prostor za ojdipovske formacije sedentarne biološke identitete. Sintetiziranje bakterij z retrovirusi omogoča vse, kar zmore DNK.

[[ ]] K‑taktika. Bakterijski ali ksenogenetski diagram ni omejen na raven mikrobov. Makrobakterijski asemblaži sploščijo generacijske hierarhije reproduktivne modrosti v horizontalna omrežja replikacijskega eksperimentiranja. Resnična biološka primitivnost ne obstaja – vsi preživeli biosistemi so enako razviti –, torej ni resnične nevednosti. Akumulativno‑gerontokratski model učenja je edini, ki pomanjkanje sinhronične konektivnosti prikazuje kot diahronično nerazvitost.

Foucault konture oblasti začrta kot strategijo brez subjekta: ROM, ki učenje zaklene v škatlo. Njegov sovražnik je taktika brez strategije, ki politično‑teritorialni imaginarij osvajanja in odpora nadomesti z nomadsko mikrovojaško sabotažo in izmikanjem ter spodbuja inteligenco.

Vse politične inštitucije so kiberske vojaške tarče.

Na primer univerze.

Učenje nadzor predaja prihodnosti in tako ogroža etablirano oblast. Vse politične strukture ga odločno zatirajo ter nadomeščajo s krotilno in konformistično izobrazbo, ki privilegij reproducira kot modrost. Šole so družbeni inštrumenti, katerih specifična funkcija je onemogočanje učenja, in univerze so v službi legitimiranja šolanja prek neprenehnega rekonstituiranja globalnega družbenega spomina.

Zlom velemestnih izobraževalnih sistemov v bližnji prihodnosti sovpade s kvazitočnim prevzemom akademskih inštitucij od spodaj navzgor, ki njihovo mutacijo pahne v amnezične cone raziskovanja kataprostora in baze, v katerih se izdeluje kibersko mehko orožje.

Se nadaljuje.

 

[1]    Tekst ves čas variira različice besede lock (lock into, lock‑in, lock on), kar se pri konverziji – tudi zaradi manjše plastičnosti slovenščine – porazgubi. Znameniti primer utirjenosti (path dependence) oz. zaprtosti (lock‑in) je QWERTY tipkovnica – do stopnje, ko se govori o QWERTY‑nomiki. Standard, ki se znajde prvi na trgu, se – po Paulu Davidu – lahko vgnezdi in tam vztraja, četudi vmes vzniknejo »boljše« alternative. [op. prev.]

[2]    Soft oz. mehek se nanaša na softver kakor tudi na Burroughsov soft machine, izraz za človeško telo. [op. prev.]

[3]    Glede na Landovo definicijo skaliranja kot »fraktaln[e] samopodobnost[i], ki se ohranja v vseh merilih,« gre sklepati, da se nanaša na središčni razteg oz. homotetijo oz. dilatacijo oz. geometrično preslikavo. [op. prev.]

[4]    V reverberation poleg odmevov, odbojev, odsevov odzvanja tudi talilnost plamenske peči, reverbatory furnace, pri kateri zgorevalni plini neposredno ogrevajo vložek. [op. prev.]

[5]    Najverjetneje gre za tri zakone robotike Isaaca Asimova, po katerih so roboti programirani tako, da ne ubijajo ljudi. [op. prev.]

[6]    Don DELILLO, Beli Šum, Ljubljana, 2003, str. 14. [Prevod Jureta Potokarja je delno prilagojen.]

[7]    [drag] – nekdaj se ji je reklo cokla razvoja. [op. prev.]

[8]    [guides into immersion] – immersion je potopitev tudi v pomenu krsta, baptizacije. Otresti se celotne krščansko‑socialistične eshatologije ni lahko. [op. prev.]

[9]    Gilles DELEUZE in Félix GUATTARI, Anti‑Oedipus: Capitalism and Schizophrenia, Minneapolis, 1983, str. 239–240.

[10]  Wiktionary endogenize definira takole: »Nekaj razviti od znotraj, zlasti parameter znotraj ekonomskega modela.« [op. prev.]

[11]   K je kiber brez inhibicijskih tendenc. [op. prev.]

[12]   K. E. DREXLER, Engines of Creation, Garden City, NY, 1986, str. 3–4.

[13]   Ibid.

[14]   Wet se nanaša na wetware, izraz za možgane – zaradi obilice vode, ki jo je najti v živih bitjih. [op. prev.]

[15]   Grey goo (možen prevod bi bil tudi siva sluz) je apokaliptični scenarij K. E. Drexlerja, v katerem bi nanoroboti, katerih samoreplikacija bi ušla nadzoru, požrli vso snov na Zemlji – in širše.

[16]   Ibid., str. 19.

[17]   Intrusion Countermeasures Electronics oz. lovilec elektronskih diverzij, kot ga v romanu Williama Gibsona Nevromant prevede Samo Kuščer, so varnostni programi, ki ščitijo podatke. Več v Kiberpozitivno Nicka Landa in Sadie Plant, dostopno na: www.scribd.com/doc/313920226/Sadie-Plant-Nick-Land-Kiberpozitivno. [op. prev.]

[18]   Phage oz. bacteriophage je virus, ki zajedalsko živi v bakteriji, a tudi preprosto fag, torej tisti/tista/tisto, kar žre. [op. prev.]

[19]   Znan tudi kot podvojevalnik, sodeč po prevodu Dawkinsovega Sebičnega gena.

[20]   Istvan CSICSERY-RONAY, jr., »Futuristic Flu or, The Revenge of the Future«, v: G. Slusser, T. Shippey (ur.), Fiction 2000: Cyberpunk and the Future of Narrative, Athens, GA, 1996, str. 26.

[21]   Ibid., str. 33

[22]   Stimulansi. [op. prev.]

[23]   Potopitev, immersion, krst/iniciacija. Likvidacija. Be Water My Friend. Glej Povodni mož Franceta Prešerna in Smetnjakov uvod v Kiberpozitivno na www.smetnjak.si/2016/05/sadie-plant-nick-land-kiberpozitivno. [op. prev.]

[24]   Ana- in kata‑strofa. Glej Kiberpozitivno. [op. prev.]

[25]   Slovenščina okuži Landa: Bahtinovo raznorečie (oz. heteroglosija) je poslovenjeno kot »družbeno različje govorov«. [op. prev.]

[26]   Preostali čas že odločene tekme, nekakšen odpadni čas oz. čas za odmet. [op. prev.]

Izdaja: